V prihajajočih izvedbah tega članka se bomo ustavili pri najpomembnejših pravoslavnih samostanih večih dežel in jih tudi podrobneje opisali. Seznama se bomo lotili po geografski oddaljenosti.
Pravoslavni samostan v Sloveniji
Od nedavnega se tudi na naših tleh nahaja pravoslavni samostan. Nahaja se pri Mokronogu, v njem že biva sestrstvo, je pa še vedno v gradnji.
Srbski pravoslavni samostani
K sreči je nekaj najpomembnejših samostanov v ožji Srbiji uspelo kljubovati burnemu toku zgodovine in jih zato imamo na voljo za obisk in ogled tudi danes. Imajo praviloma najlepše urejena posestva in hranijo najlepše umetnostne izdelke, ki vabijo obiskovalce na ogled. Razsuti so kot biseri po celotni Srbiji in vsak zase je spomenik času, v katerem je bil zgrajen in skriva legende, ob katerih nam včasih zastane dih. Predstavili vam bomo nekaj najlepših samostanov, ki so vsekakor vredni vašega obiska, sploh če radi raziskujete s strokovnim vodstvom.
Kaj so srbski samostani in zakaj so posebni?
Srbija. Dežela, ki jo večinoma poznamo po dobrih zabavah in silvestrskem rajanju po beograjskih ulicah, specialitetah z žara za vsak žep in kapljici žlahtne slivovke. Boemska Skadarlija, kjer vam godci za simboličen “bakšiš” zaigrajo prijetne note “na uvce”, medtem ko se toči najfinejša rakija in žlica kar sama zajema golaž in ga nosi k ustom. Pogled s trdnjave Kalemegdan na sotočje dveh mogočnih rek, Save in Donave (in močan veter, ki sodi k temu). Nedvomno drži, da gre za simbole te dežele, saj je vsakdo izmed nas izkusil kaj podobnega.
A Srbija je veliko več, kot njeno glavno mesto in rajanje, ponuja nam tudi drugi obraz. Gre za deželo z bogato in burno zgodovino, ki sega tisočletje v preteklost. V poznem srednjem veku je po desetletjih in stoletjih tako notranjih kot zunanjih razprtij, z novo dinastijo Nemanjićev in njihovim ustanoviteljem, Štefanom Nemanjo, dosegla združitev več med seboj sprtih dežel v prvo večjo skupno deželo, Raško, zametkom kasnejše kraljevine Srbije in srbskega carstva.
Legenda pravi, da je Štefan Nemanja bil krščen dvakrat: prvič po rimskem obredu, ko je bival v obmorskih krajih današnje Črne gore, kasneje pa v cerkvi apostolov Petra in Pavla pri Novem Pazarju v Srbiji, po pravoslavnem obredu. Tako se je, kot vladar dežele, ki je tako padla pod obredje vzhodnega krščanstva, loteval gradnje samostanov, ki so bili v tistem času tako verski, kot tudi izobraževalni centri.
Sledili so mu tudi potomci. Ti so se ljudstvu želeli pokazati kot dostojni nadaljevalci graditeljske tradicije. Zato so zato gradili te veličastne verske objekte deloma kot spomenik svoji vladavini, deloma pa kot darilo ljudstvu in zanamcem. Poglejmo si nekaj najlepših in najzanimivejših, ki jih lahko obiščemo med našim pohajkovanjem po Srbiji.
1. Samostan Krušedol (Fruška gora)
Ko prečkamo mejo med Srbijo in Hrvaško in se odpravimo na pot proti prestolnici Beogradu, nas vse naokrog obdaja nepregledna panonska ravnina. A če se ozremo proti severu, lahko ob jasnem vremenu zagledamo sramežljive gričke, ki prekinjajo panonsko monotonijo. Gre za Fruško goro, narodni park in priljubljeno točko vojvodinskih kolesarjev in izletnikov, ki si želijo malce oddiha ob koncih tedna.
Fruška gora je pa znana tudi kot ena izmed svetih gora srbske pravoslavne duhovnosti, saj je zaradi ugodne lege in rodovitnega okolja tukaj bilo zgrajenih približno ducat samostanov. Izpostaviti gre samostan Krušedol, ustanovljen v 16. stoletju, za časa dinastije Brankovićev. Imenujejo ga tudi “druga Studenica”, kar samo po sebi izkazuje veliko duhovno pomembnost tega cerkvenega objekta.
Sprva je bil zgrajen v moravskem stilu, po obnovi pa je samostan dobil veliko bolj baročno obliko. Najprej je bil namenjen kot mavzolej vladarjem Srema, Brankovićem, katerih je nekaj bilo pokopanih v samostanski cerkvi. Nahaja se znotraj trikotnika večjih vojvodinskih mest, Novega Sada, Inđije in Rume, zato je zlahka dostopen. Zelo zeleno in izrazito vinorodniško področje v okolici pa kar vabi utrujene potnike na počitek, zato se ne pozabite ustaviti v kateri izmed vinskih kleti na poti in preizkusiti odlično vojvodinsko vino!
2. Velika Remeta (Fruška gora)
Samostan Velika Remeta se nahaja streljaj stran od samostana Krušedol, v sosednji vasi, ki nosi isto ime. Velika Remeta prav tako slovi kot eden izmed duhovnih centrov vojvodinskih pravoslavnih vernikov, a je mogoče malo posebnejši od ostalih v okolici. Legenda pravi, da ga je dal že v 13. stoletju zgraditi kralj Dragutin, prve pisane sledi pa segajo v 16. stoletje. Ko vstopite na posestvo samostana, boste zakorakali v pravi pravcati rajski vrt, ki ga s posebno ljubeznijo že dolga leta neguje opat Štefan, brez dvoma najbolj znan prebivalec samostana.
Opat, predstojnik samostana, je imel precej burno in zanimivo življenje. Preden se je odločil za meniško življenje, je bil voznik tovornjaka v Bosni in Hercegovini. V zadnji krvavi vojni na bosanskih tleh je bil hudo ranjen in soborci so mislili, da ne bo preživel. Sam pravi, da je v vojni najtežje ostati človeški. Po tej hudi preizkušnji se je odločil, da bo spremenil življenje in tako je vojaško uniformo zamenjal za meniško. Velika verjetnost obstaja, da vas bo ob sprehodu po samostanskem vrtu med obiskom zdaj že osiveli starec prekinil in vas povabil na toplo besedo in žličko, dve meda. V neposredni bližini samostana se nahaja etno vas z likovno delavnico za mlade in potoček, ki vas vabi da prižgete žar in uživate v pikniku z najbližjimi.
3. Samostan Manasija (pri Despotovcu)
Iz panonske ravnine se odpravimo v smeri prestolnice Srbije, Beograda. Pot nas vodi kot reka med kačastimi socialističnimi bloki Novega Beograda, preko mostu čez Savo. Tukaj se tudi uradno zaključi panonska nižina in prične gričevnati del osrednje Srbije. Mimo Smedereva se odpravimo v bližino Despotovca, kjer kraljuje samostan Manasija. Zgraditi ga je ukazal despot Štefan Lazarević, po katerem je bližnji Despotovac tudi imenovan. Gre za enega najpomembnejših samostanov v Srbiji. Ohranjena je tretjina izvirnih fresk, ki predstavljajo vrhunec pravoslavnega ikonopisja 15. stoletja in Srbijo predstavijo kot enega izmed središč ikonopisnega umetnostnega ustvarjanja tistega časa.
Posebnost je tudi samo obzidje, ki je po bizantinski vojaški tradiciji bilo zgrajeno iz večih stolpov in branika, v nasprotju z drugimi srednjeveškimi samostani tistega časa, ki so za zaščito večinoma gradili eno obodno steno in stražarski stolp. Znotraj obzidja biva tudi menihinja Brigita, ki je spreobrnjenka v pravoslavje, po rodu je pa Irka. Sestro Brigito je pot vodila preko Londona v Sveto deželo, svoje mesto pod soncem pa je našla v Srbiji, v Manasiji. Samostan je v postopku vključitve na seznam Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine.
4. Ravanica (pri Ćupriji)
Še malo južneje od Manasije, na prehodu iz osrednje v vzhodno Srbijo, nas pričakuje samostan Ravanica. Gre za najpomembnejšo zapuščino kneza Lazarja Hrebeljanovića, najbolj znanega po vodenju srbske strani v bitki proti Turkom na Kosovu (1389). Cerkev in samostan sta bila zgrajena v zadnjih letih pred samo bitko, v kateri je knez Lazar izgubil življenje. Njegovi posmrtni ostanki so shranjeni v samostanski cerkvi in so mesto poklona velikega števila vernikov, ki romajo v ta kraj. Sama cerkev velja za enega arhitekturnih začetkov moravske šole.
Po izgledu močno spominja na samostane na grški sveti gori Atos. Zgrajena je bila iz izmeničnih slojev opeke in kamna in okrašena s keramičnimi ornamenti. Ohranjenih je nekaj izvirnih fresk, ki so v času nastajanja predstavljale manjši odmik od ustaljenih umetnostnih vzorcev tistega časa. Sam samostan je obdan z zaščitnim obzidjem, ki pa ni tako mogočno kot pri Manasiji. Nahaja se na idilični lokaciji ob zelenem vznožju hribov, ki svoj vrh dosežejo na Pasuljanskih livadah in predstavljajo naravno mejo med vzhodno in osrednjo Srbijo.
5. Lazarica (pri Kruševcu)
Še ena izmed zapuščin kneza Lazarja se nahaja v Kruševcu, danes bolj znanemu po Rubinovem vinjaku, ki je pa v času Lazarjevega gospodovanja bil prestolnica Srbije. Gre za cerkev sv. Štefana, bolj znano pod imenom Lazarica. V samem mestu se nahajajo ostanki trdnjave Kruševac. Znotraj njenega obzidja je Lazarica, ki ni samostan, ampak zgolj cerkev, bila zasnovana kot dvorska cerkev kneza Lazarja. Zgrajena je konec 14. stoletja, v približno enakem času kot poprej omenjeni samostan Ravanica.
Kot pri samostanu Ravanici, gre tudi tukaj za prototip moravske arhitekturne šole, svojevrsten “nacionalni” stil gradnje. Pod močnim bizantinskim vplivom so pričeli graditi cerkve z močnejšo ornamentalno noto. Te so tako postale veliko lepše okrašene kot druge starejše srednjeveške cerkve v teh krajih. Cerkev je edini v celoti ohranjeni del nekdanje trdnjave, znana je pa kot prva v Srbiji, ki je doživela profesionalno restavratorsko prenovo. Obisk in ogled cerkve se izplača združiti z obiskom Rubinove vinarne in degustacijo vin in žganih pijač ob najboljši jedači z žara.
6. Samostan Žiča (Kraljevo)
Južneje in zahodneje od Kruševca se gostota samostanov občutno poveča. To, seveda, ni nič presenetljivega, glede na to, da je v teh krajih zibelka srbske državnosti. Posledično je tukaj tudi najdaljša kontinuiteta gradnje sakralnih objektov. Eden najpomembnejših je vsekakor samostan Žiča, ki ga je v zgodnjem 13. stoletju ukazal zgraditi srbski vladar Štefan Prvovenčani.
Samostan, ki ga na daleč prepoznamo po ometu žive rdeče barve, je umetnostno pomemben predvsem zaradi srednjeveških fresk v notranjosti cerkvenega kompleksa. Večjo težo pa nosi zaradi zgodovinske vloge. Ob osamosvajanju pravoslavne cerkve v Srbiji od bizantinske je Žiča bila sedež srbskega cerkvenega vladarja, v samostanski cerkvi so pa kronali vladarje. Gre za kraljevi objekt v pravem pomenu besede.
7. Studenica
Stran od vseh večjih mest v okolici, pod vznožjem planote Golije se v samoti nahaja samostan Studenica. Gre za največji in umetnostno najvrednejši samostan Srbske pravoslavne cerkve. Graditelj samostana je bil v začetku 13. stoletja sam Štefan Nemanja, začetnik dinastije Nemanjićev in srbske državnosti. Sestavljen je iz dveh cerkva, obzidja in spremljajočih gospodarskih objektov. Cerkve so zgrajene iz belega marmorja, zato so v ljudstvu znane tudi kot “bela Studenica”.
Največjo vrednost, poleg tega, da je odličen primer raške arhitekture z romanskimi vplivi, ki je služil za navdih pri gradnji vseh kasnejših samostanov tistega obdobja, predstavljajo freske, ki so jih narisali najboljši solunski mojstri tistega časa. Nosi pa še večjo zgodovinsko težo. Tukaj je sin Štefana Nemanje, sveti Sava, pričel z “bojem” za srbsko cerkveno neodvisnost od bizantinske nadvlade in tukaj je tudi napisal prvo literarno delo v srbščini. V samostanu se nahajajo posmrtni ostanki samega Štefana Nemanje, njegove soproge Anastazije in njunega sina, Štefana Prvovenčanega. Studenica je najpomembnejši samostan srbske pravoslavne cerkve, politično, umetnostno in duhovno središče cerkve.
Kdor si želi dodatnih aktivnosti v bližini samostana, se lahko odpravi na krajši planinski izlet do bližnje “Isposnice” svetega Save – gre za manjšo cerkvico in bivališče vzidano v steno klifa, kamor se je po legendi sveti Sava med časom posta umaknil v molitev. Od tod vas, poleg mistične cerkvice, presune pogled na okoliške hribe in pokrajino.
Obiščite pravoslavne samostane v Srbiji
S tem smo zaokrožili naše pohajkovanje po kulturnih in duhovnih središčih Srbije. Vsekakor upamo, da smo vam pokazali, da ima ta dežela na voljo za obisk na pretek prelepih umetnostnih in kulturnih dobrin in ne samo standardnega pohajkovanja po Beogradu. Vsekakor lahko na vaši naslednji poti v te kraje potovanje popestrite z ogledom katerega izmed teh prelepih kulturno-zgodovinskih objektov. Mogoče pa tudi pod strokovnim vodstvom enega izmed najboljših umetnostnih zgodovinarjev? Hmm.