Porčinj (it. Porzus) se nahaja v predalpskem hribovju (697 nmv) blizu najzahodnejše slovenske vasi Robidišče (11 km), oziroma nad Ahtnom (it. Attimis) in Fojdo (it. Faedis) ter drugimi kraji na robu furlanske nižine, na slovensko-romanski etični meji. Iz Čedada (Cividale del Friuli) je do Porčinja 24 km, iz Vidma (Udine) pa 23 km. Porčinj se nahaja na območju Benečije - Beneške Slovenije (Slavia Veneta; Slavia Friulana; furlansko: Sclavanìe).
Sveta Marija Žanjica v Porčinju
V Porčinju se je Devica Marija l. 1855, leto po razglasitvi dogme o Brezmadežni, trikrat prikazala desetletni deklici Tereziji Dush; v soboto, 8. septembra, na mestu, kjer danes stoji »jankona«, majhna cerkvica prikazovanja; v četrtek, 27. september 1855 je prikazovanje potekalo v cerkvi za oltarjem, v prezbiteriju iz leta 1477, ki je delo slovenskega mojstra Andreja iz Loke in še vedno obstaja; na istem mestu se je Marija prikazala tretjič, v nedelja, 30. septembra. Prikazovanja so potekala v času, ko je v Evropi divjala kolera. Marija je z vidkinjo govorila v slovenskem narečju in sporočila: ob nedeljah in praznikih ne delati, ne preklinjati, spoštovati postne dni, v procesiji iz Ahtna (Attimis) in drugih krajev prositi za odpuščanje grehov. Ob tretjem prikazovanju je Tereziji naredila na desni roki, na hrbtni strani dlani, zlat križ, velik okoli 3 cm. Ob Tereziji prisotni vaščani niso videli in slišali nič. Videli so le pajka, ki je plezal po Marijini obleki. Tereza Dush je v Vidmu vstopila v Kongregacijo Sester Previdnosti in prejela ime Marija Hozana. Ko je Tereza vstopila v samostan je bil križ na njeni roki zlat, v času trpljenja in bolezni je postal rdeč, po smrti pa bel. Umrla je v Vidmu 16. avgusta 1870, še ne stara 25 let.
Marijina prikazovanja v Porčinju, zaradi različnih razlogov niso postala znana širši javnosti. Ostala pa so vseskozi živa v zavesti domačinov. O tem priča cerkvica na kraju prikazovanja, kjer se moli rožni venec in je za domačine svet kraj. O pobožnosti pričajo tudi romarske steze iz okoliških krajev. Po letu 1991 Porčinj postaja vedno bolj znan; »vrata« med romanskim in slovanskim svetom; kraj ozdravitve človeštva, ki je zavrglo Boga.