Končno sem se vrnil v elegantni Buenos Aires! Skoraj kot drugi dom! Ponavadi ga kar s težkim srcem zapustim, a tokrat bo to le malo lažje. S še sedmimi sopotniki se namreč odpravljam na križarjenje okoli južne Amerike, od Buenos Airesa do Valparaisa v Čilu, vmes pa še skoraj en teden križarjenja ob Antarktiki.
A to pride na vrsto kasneje, najprej Buenos Aires! Mali šok so bile seveda že vremenske spremembe. Iz zasnežene Slovenije direktno na 30 stopinj celzija. Čudovite cvetoče jackarande smo sicer zamudili (le še kak osamljeni cvet se je upiral poletni vročini, a kako drugače od Buenos Airesa v novembru, ko je odet v bleščečo vijolično barvo, prav surrealistično). No, a v vsakem letnem času je mesto čudovito! Široke avenije, okrašene z obeliski, operami in cerkvami, prekinjene z razkošnimi trgi in starimi palačami, katerih prvotni lastniki so že stoletje nazaj propadli in so tihe priče minljivosti in muhavosti sreče, na katero se tako radi zanašamo.
Drugi obraz mesta je gotovo četrt La Boca, kjer pari sredu ulice plešejo Tango za turiste, kjer je nešteto trgovinic, lokalčkov pa tudi raznih pouličnih barabinov, ki nič hudega slutečemu turist radi izmaknejo kaj iz žepa. Razkošne fasade se tu umaknejo kričeče pobarvani valoviti pločevini in recikliranemu lesu. La Boca je bila vedno zatočišče revni slojev ter priseljencev. In v eni takih starih hiš se je znašel tudi moj daljni sorodnik Marjan Grum. On je v La Boci slaven. Malo spominja na Božička z belo brado, okroglim trebuščkom in (navkljub letom) razkošnimi belimi lasmi. Ko smo ga obiskali se nas je seveda zelo razveselil in nam razkazal svojo staro hišo, ter nam predstavil svoje umetnine, saj je nadarjen kipar in slikar. Slišali pa smo tudi žalostno zgodbo begunca iz časov takoj po vojni, ki je kot majhen deček moral zapustiti rodni kraj in se z družino preseliti v Argentino. Tu so se znašli, preživeli, lahko pa ni bilo nikoli! Že nekaj generacij pred Marjanom pa je v Buenos Aires prispel talentirani arhitekt Viktor Sulčič (iz Križa pri Trstu), ki se je podpisal pod mnoge stavbe v novi domovini, najslovitejša pa je gotovo La Bonboniera, štadion nogometnega kluba Boca Juniors! Tu so svojo kariero začeli in končali skoraj vsi najbolj znani nogometaši te dežele, vključno z Diegom Armandom Maradono, ki ga vsaj v La Boci še vedno častijo kot malo božanstvo!
Trudovci vas pozdravljajo iz Buenos Airesa in se veselijo nadaljnih prigod o katerih vas bom seveda sproti obveščal! Lep pozdrav!
Piše: A G