Mingalaba, (kot se sliši pozdrav in odzdrav v bamarščini - uradnem jeziku v Burmi).
Čeprav smo tokrat majhna skupina, nam je le uspelo prispeti v to še dokaj nedolžno deželo. Tukaj mislim predvsem na zahodni družbeni vpliv, ki se zelo pozna domala že vsepovsod v soseščini. Ne, Myanmar je bil toliko časa ekonom lonec, ki mu je pred kratkim začela uhajati para in logična posledica je odprtje pokrova. To je pravzaprav zaenkrat tudi vse. No, da ne bom preveč gurmansko zafilozofiral... to je tisto, kar je nekdaj bilo in bojim se, da prav dolgo več ne bo. Iskrenost, nevsiljivost, na določene trenutke naivna plašnost ljudi, kateri so v večini preprosti in v vidnem pomanjkanju živeči dobrosrčneži. Ampak, oni to vse prenašajo odraslo umirjeno ali otroško razigrano. Zakaj bi se sekiral, moja pot je jasno začrtana v življenju in usoda je, če ne v tem, pa v drugem sigurno v mojih rokah. Filozofija, ki nam je zahodnjakom tako tuja, kot nam je planet Pluton. Zopet me je malo preveč zapeljalo... Evo, to dela Myanmar iz človeka, ne moreš ubežat razmišljanju o za naš vsak dan popolnoma nepomembnih vprašanjih. Indija, v kateri so generacije iskale odgovore, sigurno še ni povedala vsega. Vendar Myanmar jih ima veliko, čeprav so velikokrat zelo nelogični. Pa kaj bi o tem, tukaj to ni pomembno, doma se svet pač drugače vrti.
LP Čedo
Piše: Č B