Med potepanjem po Etiopiji smo se odločili, da si privoščimo lokalno specialiteto - kozlička. Odločili smo se, da ga kupimo na vaški tržnici ter damo pripraviti v hotelu. In res smo lokalnega vodiča poprosili, da nam pomaga zadevo izpeljati, saj je bil v tem pogledu zelo izkušen. Že nakup je bil dogodivščina: pogajanje, vpitje, preverjanje zob, "šlatanje" kozlička po vseh mesnatih delih, koze meketale, ovce blejale, otroci vpili, smeh prodajalcev in zvedavi pogledi žensk (tržnica, kjer smo se ustavili, prav pogosto ne vidi belcev). Ko je bil posel opravljen (kozliček je stal 15 evrov, poceni tudi za etiopske standarde), smo ga z avtobusom odpeljali proti Axumu. V hotelu so nam ga naslednji dan pripravili za kosilo - priprava in priloge so bile skoraj dvakrat dražje od samega kozlička. In končna sodba? Sicer zelo okusno a precej trdo meso, verjetno bi ga morali imeti prej kakšna dva dni v paci, saj suha tigrejska pokrajina sili te kozličke v veliko gibanja, kar naredi meso precej podobno naši divjačini. A dogodivščina je bila nepozabna.
Piše: A G