Tudi danes smo imeli dogodivščin poln dan: najprej čudoviti Gondar, ki s svojimi impozantnimi kamnitimi stavbami iz 16.stoletja upravičeno nosi naziv Afriški Camelot. Potem smo si privoščili kavico na prav poseben način. Etiopija je domovina kave in tu zrna najprej prepražijo v ponvi, zmeljejo v možnarjih in potem skuhajo "po turško". In če omenim, da kavo vedno kuhajo očarljiva mlada dekleta, si lahko predstavljate, kako fotogeničen prizor je to. Sam sem si med tem skupaj z šoferjem in lokalnim vodičem privoščil tudi kosilo, ki je bilo sicer strogo vegetarijansko. Etiopci se tako v sredo (!) kot v petek strogo postijo in ne jedo nikakršnih jedi mesnega izvora. Tudi rib, jajc ali mleka ne. A iznajdljivi kulinariki kot so, se to sploh ne opazi, na indzero (nekaj palačinki podobnega) si naložijo vrsto različnih omak, večinooma pikantnih ter jih zvijejo in z rokami nesejo v usta. V hotelskih restavracijah seveda dobiš tudi vse vrste mesa. Na poti sem skupini za krajšanje časa prebral tudi nekaj zanimivih sestavkov iz knjige Ernsta Petriča, saj je tu nekaj časa predaval na univerzi. Sedaj, po večerji, pa sedimo pred ekrani ob jezeru Tana in ob pivu spremljamo nogomet: Etiopija namreč prvic po 30 letih igra na afriškem pokalu in cela država (vsaj kar se moških tiče) govori samo o tem. Danes igrajo z Burkina Faso in vsi pricakujejo zmago! LP Andrej
Piše: U S