Danes smo uživali že drugi dan festivala Timkat. Zopet procesije, petje, plesi, psalmi in ritmične molitve. Verniki vsakih nekaj metrov sredi ceste v krogu in s palicami v rokah plešejo plese v slavo boga. Če ne bi vedel, za kaj gre, bi opazovalec morda pomislil, da plešejo kaki divji črni pogani, napol odsotni, v globokem transu. Veselje ljudi je tako pristno, ni narejeno. Za razliko od mnogih drugih festivalov, ta ne poteka zaradi turistov, ampak povsem mimo njih. Lahko si zraven, ponosno te bodo vprašali, kako se ti zdi, če te ni, se bodo zabavali prav tako. Otroci, mladina, starci in dojenčki, družine, kar leze in gre, vsi so prišli, vsi so svečano oblečeni in polni zanosa. Cerkev je njihova identiteta, spontano veselje, na nek način morda tudi odraz globoke revščine in stoletij ogroženosti s strani muslimanskih vpadov. če je res, da bogastvo človeka skvari, potem ta absolutna revščina te ljudi sili proti drugim vrednotam. Ko vidijo skrinjo zaveze plešejo, vpijejo, ženske vriskajo in skačejo, oblečene v kričeče barve in vpadljive kroje. Še kadilo in zasičeni so vsi čuti. Nepozabno! LP iz Lalibele, Andrej in Trudovci (na sliki pred cerkvijo sv. Jurija)
Piše: A G