Vrnili smo se iz fantastičnega potovanja v tri sicer manj obiskane, a zelo zanimive afriške države. Gana, Togo in Benin so nas navdušili. Začeli smo v Gani, prijetni in gostoljubni državi, kjer smo najprej spoznali najtemnejši del zgodovine Zahodne Afrike. V Cape Coastu smo namreč obiskali trdnjavo, kjer so na prevoz preko oceana čakali zasužnjeni domorodci. Obiskali smo tudi narodni park Kakum, kjer smo hodili po ozkih visečih mostovih, ki povezujejo krošnje visokih dreves. Zelo nam je bilo všeč tudi v Elmini, kjer smo uživali v živ-žavu ribiške tržnice ter na čudoviti obali z zlato mivko. In seveda nam je Gana postregla tudi s tistimi prelepimi sončnimi zahodi, katerih se je nemogoče naveličati.
Nadaljevali smo proti severu. V stari prestolnici Gane, Kumasiju, smo se udeležili pogreba ljudstva Ashanti, ki je bil pravzaprav ena sama veselica. Spoznali smo enega od lokalnih kraljev in ga povprašali o njegovem življenju ter o tem, koliko ga podaniki še spoštujejo. Iz Kumasija smo potovali še bolj na sever, kjer smo dve noči bivali v narodnem parku Mole. Videli smo slone, kar nekaj antilop, pisane ptice,… Svinje bradavičarke in pavijani pa so se sprehajali kar med našimi hotelskimi sobami. V vasici Larabanga blizu parka Mole smo si ogledali še mošejo iz 15. stoletja, zgrajeno na značilen lokalni način ter izvedeli, kako izdelujejo karitejevo maslo. Ko smo zapustili park Mole, smo začeli spoznavati plemena. Najprej smo se srečali s plemenom Talensi, ki so znani po svojih prebivališčih, ki so okrogle in pravokotne hiške iz blata, povezane med sabo z ozkimi potkami v večje trdnjave in imaš v njih občutek, kot da si v labirintu. Ljudstvo Talensi so animisti in obiskali smo tudi enega od svetišč, kjer za višje sile in prednike žrtvujejo piščance, ovčke, kozice in celo osličke.
Zelo zanimivo je bilo tudi prečkanje državne meje med Gano in Togom. Opazovali smo tovornjake, ki so prenaloženi vozili v Burkino Faso, nam pa so cariniki v Togu lepo počasi dodeljevali vizume. Še naprej smo spoznavali ljudstva. Moba z njihovimi okroglimi hiškami in lepimi okraski, žive v bližini kraja Dapaong na severu Toga. Najbolj so nam bili všeč pleme Tamberma, saj živijo v res unikatnih hiškah iz blata, ki po zunanji obliki spominjajo na človeško glavo. Z njimi smo tudi zaplesali in se poveselili, a kmalu je bil čas za še eno prečkanje meje. Carinik na klopici pod drevesom nam je delil žige v potne liste ter nas spustil v Benin.
V Beninu smo obiskali pleme Taneka in sprejel nas je celo njihov kralj! Zares smo bili navdušeni nad prijaznostjo prav vseh ljudi. Povsod smo se počutili dobrodošle. Benin smo prečkali iz severa na jug po eni od dveh glavnih cest ter se nismo mogli načuditi kaotičnemu prometu. V Abomeyu smo bili navdušeni nad palačami nekdanjih kraljev nekoč pomembne kraljevine Dahomeje. Plovba med hiškami na kolih naselja Ganvie na jezeru Nokoue je bila prava paša za oči (in fotoaparate). Seveda se nismo pozabili ustaviti v enem najpomembnejših vudujskih svetišč, v templju pitonov. Prisostvovali smo tudi vudu slovesnosti ter doživeli trans enega od udeležencev. Vsekakor zanimivo, drugače, neopisljivo. V prestolnici Toga, Lomeju, smo obiskali tržnico fetišev, kjer je možno kupiti prav vse mogoče dele mrtvih in posušenih živali ter kar neka drugih nenavadnih predmetov. Na tržnici nana Benz, kjer so šefice ženske, smo si oči spočili na pisanih barvah tkanin.
Potovanje smo zaključili v Akri, prestolnici Gane, kjer smo izvedeli vse o prvem predsedniku Gane, Kwame Nkrumahu ter postali na trgu neodvisnosti. Seveda je bilo dovolj časa za zadnje nakupe in polni novih vtisov smo se kar naenkrat znašli spet na letališču Kotoka v Akri. Bogato, pestro, pisano potovanje. Pristni stiki z ljudmi, ki niso vajeni množic. Nasmehi, zvoki bobnov, prelivajoče se barve neba, ko prihaja noč, več kot milijon zvezdic na nebu. Lepo smo se imeli. Kmalu spet!
Piše: A Š