Sončica (nordijska boginja Sól) se nam zadnje dni na polno smeje in nam lepša čudovito islandsko pokrajino. Danes smo obiskali Vatnajökull, največji ledenik v Evropi, in prvič odkar obiskujem Islandijo so nam razmere dovolile, da smo se lahko kar brez posebne opreme povzpeli na jezik večnega ledu v Skaftafellu. Dežela je res na gosto posuta z naravnimi čudesi in le dobre pol ure kasneje smo z amfibijskim vozilom že pluli med ledenimi gorami ledeniške lagune Jökulsarlon. Islandija goste preseneti tudi s hrano, ki večinoma temelji na izvrstnih ribah in jagenjčkih izjemno polnega okusa, saj se od pomladi do jeseni prosto pasejo po okoliških hribih, antibiotikov in hormonov pa ne uporabljajo. Edina težava/presenečenje za obiskovalce je turistična infrastruktura, ki je sicer čista in urejena a specifična (spi se večinoma po dijaških domovih in gostiščih, saj drugega ni), predvsem pa ne dohaja povpraševanja, saj je lani Islandijo s 325.000 prebivalci obiskalo več kot 800.000 tujih turistov. Ti skupaj z domačini, ki v poletni oz. edini sezoni prav tako radi potujejo, prekašajo gostinske in nastanitvene zmogljivosti. Mi je pa nadvse všeč pri slovenskih turističnih skupinah, da smo po naravi pohodniki in nam ni problem zlesti na kakšen nenačrtovan slap ali kak kilometer dlje od drugih turistov, tako da doživimo pristno naravo te izjemne dežele. Pa zvečer se radi podružimo... tudi danes :-)
Piše: M A