Pozdravljeni! Hola! Moram priznati, da smo s skupino tudi za tokratne krompirjeve počitnice zadeli žebljico na glavico. Medtem ko prejemam sms sporočila o vremenskih spremembah, padavinah, predenju centralne kurjave ter o blagodejnih učinkih še neodpisanih krušnih peči, nam ni prav nič hudega. Prav zares! Kanarsko otočje je bilo že tisočletja nazaj znano kot otočje Sreče in del le-te smo trenutno tudi mi, a ne samo zaradi prijetnih temperatur, ki se tu v povprečju skozi celo leto gibljejo okoli 24 stopinj ali celo več. Da prav imate, govorim o večnem objemu toplega sonca ter o hudomušnem plesu kratkih rokavov! Podnebje pa zagotovo ni edini razlog za obisk teh vulkanskih biserov Atlantika. Obisk Kanarskih otokov je tudi potovanje nazaj v preteklost, v čas vladavine vulkanov, čas, ko si je nezlomljivo življenje šele utiralo svojo pot. In otok Lanzarote je s tega vidika prav poseben; mesečeva pokrajina, dih jemajoče vulkanske formacije ter čudoviti razgledi po modri oceanski preprogi so nas presenečali na vsakem koraku. Sprehoditi se je bilo možno celo po najdaljšem vulkanskem tunelu na svetu, po katerem si je lava utirala pot napram objemu morja več kot 5.000 let nazaj. Otok je tudi pravi arhitekturni biser, ki že desetletja kljubuje nepopustljivemu urbanizmu. Ta zasluga gre zagotovo Cesarju Manriqueju, slikarju, kiparju, arhitektu, ki si je za svoje platno vzel kar cel otok. Skorajda ni kotička, ki se ga ne bi dotaknila njegova umetniška roka bodisi da gre za naravno znamenitost, restavracijo, bar ali pa cestno krožišče. Navdihujoča simbioza narave in umetnosti, ki vas zlahka prevzame. Otok pa seveda ne bi bil popoln brez svojih iskrenih in toplih ljudi. Ni potrebno veliko; gesta, nasmeh, morda kakšna španska beseda in že vas bodo vzeli za svoje. Tudi nas so, v mestecu Haria smo bili deležni njihove neizmerne gostoljubnosti, saj so tiste, ki so bili pripravljeni narediti korak dlje, takoj povabili medse, na fiesto, kar sredi glavnega trga. Ali je lahko še kaj lepšega kot v hipu postati član nove velikosrčne kanarske družine in to ob kozarcu dobrega lokalnega vina, krožniku domače paelle ter ob žametnih zvokih večdesetčlanskega lokalnega orkestra? Človek slejkoprej zapleše v tem malem raju na zemlji…zadosti daleč od temperaturnih nihanj, dežja, predenja centralne kurjave ter blagodejnih učinkov še neodpisanih krušnih peči…. Prisrčen pozdrav in se vidimo v tem malem raju, mar ne? Damjan s skupino
Piše: D G