Po prejšnjem javljanju se je odprlo vprašanje, zakaj mi je prav Laos tako všeč? Težko bi se odločil za eno stvar. Čudovita gorata pokrajina, kombinacija alpskega in tropskega sveta, saj so gore gosto poraščene. Ljudje še povsem nepokvarjeni od turizma (nobenih beračev ali vsiljivih prodajalcev), pristno prijazni in dobrodušni. Vietnamci jih kregajo, da so preveč sproščeni, celo leni. Morda, a za turista je to fino. Mesta majhna in obvladljiva. Tudi prestolnica Vientianne. Stojnice ob Mekongu, umirjen promet, celo čez cesto prideš brez stresa in sivih las. Živahni barčki ob dolgi promenadi, skoraj kot Bankok brez sopare, prostitucije in transvestitov. Čudovito podeželje, pujski, kozice in smrkavi otroci. Povsod pasji mladički ali piščančki. Nikjer te nihče ne cuka za rokav in "fehta" za dolar. Ko srečaš Laožane, imaš res občutek, da si za njih človek, ki jih je prišel obiskati, ne pa hodeča denarnica, kot se včasih kje počutim. Zvedavi so, sramežljivo odgovorijo na vprašanja, včasih vprašajo tudi kaj nazaj, se čudijo fotografijam iz Krvavca in občudujejo Tromostovje.
Dragulj v kroni pa je Luang Prabang! Eno izmed najlepših mestec v Aziji. Res je, Angkor Wat je starejši in pagod je v Baganu več. A obe mesti sta v bistvu mrtvi, samo veličasten spomin na sijajno preteklost. Luang Prabang pa svojo preteklost še vedno živi. Na tržnici domačini prekašajo po številu radovedne turiste, vernikov s sadjem in dišavnimi palčkami (za daritve v templju) je v pagodah več kot s fotoaparati ovešenih obiskovalcev in večina hiš, tudi v samem centru starega mesta, je še vedno zasebnih, ne pa spremenjenih v hotele ali restavracije. Najbolj slikovit del obiska tega mesta pa je vstati ob zori in videti procesijo menihov, ki se odpravijo iz templjev nabirati vbogajme. Na drugem mestu pa verjetno pogled iz griča v središču mesta, kjer se odpre čudovit pogled na mogočni Mekong in ladjice ki plujejo po njemu. Ja, kdor še ni bil, mora v Laos!
Piše: A G