Kdo ni vsaj slišal za "Otok večne pomladi" ali za "Vrt Atlantika", kot pravijo Madeiri (ime je dobila po lesu oziroma lovorjevemu gozdu, ki bil na otoku najbolj razraščen leta 1419, ko so jo odkrili) in je v bistvu vrh v ocean potopljene 6.000 metrov visoke gore. Ta poimenovanja so glede na bujno vegetacijo popolnoma upravičena: pomladni čas prinaša cvetenje raznolikih rož in dreves iz različnih geografskih širin, banane uspevajo čez celo leto. Pa sladkorni trs, agrumi in eksotično sadje ter seveda povrtnine in začimbe. Spomladansko vreme zaznamujejo padavine, a rosenje ali rahel dežek, za prebivalce Porto Santa sploh ni dež in tam mirno povredo, da "pravega" dežja ni bilo že več let. Atlanska klima pomeni tudi, da zaradi oblakov nismo uspeli videti najvišjega vrha - Pico Ruivo (1862 m), a smo se - tudi ne najbolj pogumni - lahko na 1. maja dan kopali v Atlantiku. Za ogled vulkanskega muzeja urejenega v rovih, ki so posledica podzemnega pretakanja lave, sonce ni potrebno. Razgled z drugega najvišjega klifa na svetu Cabo Girão (580 m), kjer hodiš po stekleni ploščadi, skozi tla katere se vidi obala ocena, je nepozaben. Zlasti ponoči se sliši valovanje oceana tudi čez sicer prometno obalno cesto. Prav tako osem kilometerski sprehod ob namakalnem kanalu - levadi, ko iz neposredne bližine vidiš, kako ljudje živijo in kako težko je kmetovati na strmih in miniaturnih terasastih parcelah. Domačini na Madeiri so izjemno prijazni, kot vozniki pa nenavadno strpni ter ustavijo pred vsakim, za katerega mislijo, da samo namerava prečkati cesto. In znajo uživati. Predvsem v hrani: pa naj bo to ne ravno lepa, a zelo okusna espada z banano, tunin zrezek, goveji mega ražnjiči ali svinjina marinirana v vinu in začimbah. Lastno pivo ter seveda primerno starana in oplemenitena vina z Madeire (18%), pa ginja (češnjev liker) in seveda 'čudežni napoj' kot bi lahko rekli za poncha (pripravljena na mnogotere načine) pri otočanih pretvarjajo tradicionalni otožno hrepeneč portugalski 'saudate' v mnogo bolj optimstičen 'saúde' - na zdravje! Madeiro je potrebno občutiti z vsemi čutili in vredno doživeti.
Piše: M L