Ker ne vem točno, kako začeti svoje prvo javljanje iz Mehike, ga začenjam kar v sredini, in medias res, z znamenitostmi ob strani in z znano slovensko modrostjo, da prazna vreča ne stoji pokonci.
Da, govorim o hrani. Že pred leti sem v Oaxaci srečal dobrodušnega strička, ki mi je priporočil tipično mehiško restavracijo, pripeto ob dolgo prašno pot nekje med krajem "Ne vem, kje" in mestom "Le kje sem?".
In ker spoznavanje Mehike brez njene kulinarike ni vredno počenega groša, smo se tudi tokrat odpravili v ta gurmanski raj. Res je, da smo prekršili strogo načelo nutricionistov, da človek je zato da živi in ne obratno, vendar se moramo tu držati lokalne tradicije, ki pravi: "Jesti dobro pomeni živeti dobro" oziroma "Comer bien es vivir bien!"
Vstop v restavracijo je bil gladek in spektakularen. Naši pogledi so se v stotinki razpršili na prostranstvo tamkajšnje ponudbe. Bojda vsebuje več kot 130 jedi! Vse mehiško, "comida tipica", lokalno in sveže. Zato smo takoj in lahkotno kot angeli zajadrali v svoje stolice in začeli...okušati, grizljati in cmokati...znova in znova.
Za uvod so nas na mizi pričakale flavte in sopes, znane tudi kot Spidi Gonzales hrana. Nadaljevali smo z bolj konkretnim. Posole, stara azteška jed, je bil čudovit. Mole, znana nacionalna jed, prava fuzija okusov. Pritegnile so nas tudi enchilade, ki so brezskrbno čofotale v zeleni in rdeči čili omaki. In da ne omenjamo mehiškega mesa; ultra tanki in dobro začinjeni tasajo zrezki ter verižno nanizane chorizo klobasice, ki so spremljale v pari okopane tamales. Ay, ay, ay! Za malo bolj pogumne je bila na voljo omaka iz kobilic in kaktusova solata. In še bi lahko naštevali.
Seveda nismo pozabili tudi na pomožno armado solat in sladic kot tudi kakšno mehiško pivo. Priznamo, da so na koncu silhuete naših teles izgledale bolj popolnjeno, a se je izplačalo. Mehiška hrana je danes del svetovne dediščine in tisto pravo, pristno lahko okusite le tu, in situ. Moja prva tortilla je bila mehiška tortilla in verjemite mi, da vem, o čem govorim. Aha... o kalorijah pa kdaj drugič :-)
V upanju, da se nam naslednjič pridružite vas vse lepo pozdravljamo! VIVA MEXICO!
Damjan in Trudovci
Piše: D G