Ena od prednosti Namibije je tudi ta, da interneta ni na vsakem koraku, zato se oglašam z nekaj zamude, ko smo polni lepih vtisov že doma. Pravzaprav ne vem, kaj nas je najbolj očaralo - prikupna urejenost Windhoeka in Swakopmunda, popolnoma drugačen utrip v Opuwu, ali preprosto nepopisno lepa narava in prijazni ljudje. V puščavi Namib smo se podali do Dead Vleia in Sossusvleia in občudovali vedno drugačen puščavski svet, ki nas je presenečal z življenjem - oriksi, skočiči, noji, šakali in seveda velbičevke. Morski levi na Cape Crossu so imeli ravno mladičke, flamingi pa tudi še niso zapustili lagune v Walvis Bayu. V okolici Palmwaga smo imeli bližnje srečanje s puščavskim slonom, bolj prijazen vtis pa so pustile žirafe, gorske zebre in kuduji. Grmičarje smo spoznali preko njihovih skalnih poslikav v Twyfellfontainu, Damare v "živem muzeju", ki so ga pred kratkim odprli, piko na i pa je dodal obisk pri Himbah. V Namibiji že dve leti ni bilo dežja, zato je bila pokrajina do slapov Epupa prav žalostno izsušena in zato kontrast palm in baobabov ob reki Kunene toliko večji. Za zaključek nam je v Etoshi v slovo pomahal še kralj živali - lev v vsej svoji veličini. Potovanje bo ostalo nepozabno tudi zaradi izredno prijetne skupine, kjer smo postali ne samo sopotniki, ampak pravi prijatelji....torej se vidimo s TRUD-om še na kakšni poti!
Piše: N Z