Oman nas je pričakal s svojo značilno gostoljubnostjo. Arabci so znani kot ljubeznivi gostitelji, Omanci pa še posebej izstopajo po prijaznosti.
Glavno mesto Muškat nas je prvi dan očaralo s palačo, ogromno mošejo in barvitim bazarjem. Drugi dan smo pot nadaljevali ob obali, kjer smo zaplavali v turkizni vodi kraške vrtače Bimah. Kljub vročini smo zmogli tudi pohod k Wadiju Shab, oazi naravnih sladkovodnih bazenov, v katerih smo se z veseljem okopali. Po odlični večerji - Omanska kulinarika je odlično zlitje arabske, azijske in morske hrane - smo obiskali Želvjo plažo na rtu Ras Al Jinz, kjer smo v živo videli kako velike zelena morska želva znese več kot 100 jajc in jih zakoplje v mehek pesek. Tretji dan smo najprej obiskali ladjedelnico v Sur-u, kjer obrtniki še vedno ročno izdelujejo tradicionalne Dhow, potem pa smo se odpravili proti puščavi. Po daljšem postanku za kopanje v čudoviti oazi Bani Khalid smo s terenskimi vozili prispeli med sipine. Izkušnjo puščave je težko opisati z besedami, potrebno jo je doživeti. Na sipinah smo pričakali sončni zahod, potem pa so nas izkušeni šoferji z divjo vožnjo vrnili v tabor na večerjo. Bogato obložene mize z izbranimi omanskimi jedmi in sladice, ki se poznajo na obsegu pasu, so bile pravo nasprotje tradicionalnih asketskih šotorov, v katerih smo prenočili kakor pravi beduini. Naslednji dan smo se poslovili od puščave ter se mimo neskončnih plantaž dateljev zapeljali do vznožja glavnega omanskega gorovja. Ogledali smo si lepo ohranjen grad Jabrin, trdnjavo v Bahli in avtentično vasico Birkat Al Mauz. Zvečer smo se nastanili v Nizwi in si po večerji prvič na potovanju privoščili pivo. Alkohol v Omanu za razliko od mnogih drugih zalivskih držav ni prepovedan, je pa redek in cene so temu primerne. Nizwa je znana po tradicionalnem suku (tržnici), kjer smo se založili s spominki in darili. Sam sem kupil 7 kg datljev, ki so eno najokusnejših daril na svetu. Ogledali smo si še mestno utrdbo, preurejeno v čudovit muzej, ki prikazuje zgodovino, obrti in tradicije Omana. Ob povratku poti glavnemu mestu smo se ustavili v slikoviti samooskrbni vasici Al Hamra s hišami iz blata in namočili noge v tradicionalnem namakalnem sistemu falaj, ki uporablja redke in zato dragocene vodne izvire: najprej za pitje, potem umivanje in na koncu namakanje polj. V vodi živijo tudi ribice, ki z veseljem pojejo odmrlo kožo z utrujenih nog. Zadnji dan smo preživeli v Muškatu, kjer se je večina odločila za izlet opazovanja divjih delfinov in kopanja, ostali pa so obiskali narodni muzej in opravili še zadnje nakupe.
Čudovito potovanje po Omanu smo zaključili s poslovilno večerjo v lokalni restavraciji. Kljub temu, da smo obiskali zgolj majhen del čudovite dežele, ki je kar 15x večja od Slovenije, je na nas pustila trajen vtis in željo po še.
LP, MihA
Piše: M A