"V sončnem in za fotografe ravno prav z oblački okrašenem nebu, se z ladjico vozimo iz Ruedesheima proti Koblenzu. Na naši levi in desni se ob jesenskih barvah vrstijo vinogradi med katerimi so na skalnih pečinah starodavni gradovi, ki nam pripovedujejo o slavni preteklosti Rena in z njim povezanih trgovskih poti. Vmes opazujemo ruševine utrdb, stare samostane ter srednjeveške vasi, stisnjene ob rokave mogočne reke. Ko poslušamo Heinejevo Lorelei s tragičnim koncem brodnika, ki se je vanjo zagledal in spregledal čer, ugotavljamo, da je za nas čisto dovolj ta lepota, ki nas obdaja in že bi lahko pozabili na vse. Sedaj samo še iščemo način, kako bi ustavili čas, prehitro minevajoč na čudoviti plovbi po Renu."
Piše: T J