Po vrnitvi s prelepega križarjenja med St. Peterburgom in Moskvo se mi je utrnilo nekaj misli o tej prostrani deželi. Mati Rusijo, vsaj tako ji pravijo najbolj vzhodno in največje slovansko ljudstvo, občasno obišče tudi kakšen predstavnik najbolj zahodnega in najmanjšega slovanskega ljudstva in takrat so pričakovanja le tega različna kot je veličina te države. Rusije praktično z ničemer ne moreš primerjati z našo deželo na južni strani Alp. Morda pa le... Mogoče Sankt Peterburg, najbolj baročno in evropsko rusko mesto, urbanistični in arhitekturni svetovni biser, da palač in parkov v okolici niti ne omenjam? Mogoče jezera, katera veličina se meri v tisočih kvadratnih kilometrih s tisočerimi otočki in otoki? Mogoče neskončni brezovi gozdovi, katerih belina pričara glasbeno pravljico Prokofjeva Peter in volk? Mogoče reke in kanali, kateri povezujejo vsa ta jezera z velikimi zapornicami, po katerih dvigujejo in spuščajo ladje različnih velikosti in namenov? Mogoče starodavni samostani in cerkve, kateri so rastli kot gobe po dežju v teh prostranstvih? Mogoče Moskva, srce matere, vzhodni Rim, London po Londonu,...? Ne da se vsega omeniti in našteti. Vsem znani rek pravi:"Videti Rim in umreti." Jaz pa pravim:" Doživeti Rusijo, ker si zaželiš še marsikaj doživeti." Dosvedanya, Čedo
Piše: Č B