Zopet smo se z malo Trudovo skupino vrnili z rajskega otočka. Vsak pomisli, ko sliši za rajski otok, na otoček porasel s kokosovimi palmami, peščenimi plažami... No, Sokotra nima vsega od naštetega, vendar si kljub temu zasluži ta laskavi naziv. Največji otok arhipelaga, ki leži na strateško zelo pomembni lokaciji, je pravo turistično odkrtije zadnjih nekaj let. Naziv arabski Galapagos je več kot upravičen, kajti narava je resnično nekaj izjemnega in neponovljivega. Drevesa so gospodarji otoka in ne človek, kateremu se je kljub nemogočim bivalnim razmeram uspelo obdržati. Zakaj nemogočim se boste vprašali, a nisi napisal da je to rajski otok? Ja, vendar otok je neprimeren za kmetijsko obdelovanje zemlje, na njemu se lahko pasejo samo koze, ovce in krave v pomanjšani različici, kajti cela krava ne tehta več kot 300 kg. Rajski si zasluži s svojo neokrnjenostjo, z lepimi peščenimi plažami, s toplimi sladkovodnimi izviri vode, ki niso primerni samo za osvežitev, ampak tudi za kopanje, lepimi planotami iz katerih je čudovit razgled kamor seže pogled in kar je najbolj pomebno z mirom in tišino. Tam lahko pozabite na mobilne telefone, ker signala ni in se prepustiš času in prostoru. Zbudiš se pred sončnim vzhodom, katerega ne želiš zamuditi in zaspiš dokaj kmalu po zahodu, kajti celodnevno potepanje in čofotanje v morju ali pa v tolmunih, ter okusna večerja ob vodni pipi te utrudi in ko greš spat, že komaj čakaš novo jutro. Na žalost Adam in Eva nista bila stacionirana na Sokotri, ker potem ne bi mogla zaužiti prepovedanega sada in ne bi bila izgnana iz bošjega vrta in človeštvo ne bi trpelo. Hvala bogu za Sokotro, ker zdaj imamo priložnost vsaj nekaj dni uživati v prvinskosti, dokler jo ne bodo preveč obremenili z nepotrebno navlako. Upam, da še ne v času mojega bivanja na tem planetu.
Piše: Č B