Pri zajtrku se je čutila neka čudna napetost v zraku. Jih bomo videli ali ne... Srečanje z gorilami "v živo" je namreč krona popotovanja po tej čudoviti deželi. Napetost se je stopnjevala vse do srečanja s simpatično vodnico Rhito, ki nam je z nasmeškom razblinila vse dvome. Po dobrih dveh urah potenja smo dosegli cilj. Objektivi so najprej ulovili človeku podobno roko, ki se je stegovala izza gostega listja. Kmalu se je prikazal še kosmat obraz, ki je brezskrbno užival v svojem obedu. Zgolj meter od nas se je odvijal čudovit prizor, ki bo ostal v našem spominu za vedno. Spoznali smo družino, ki je ni mogoče videti v živalskih vrtovih, saj za rešetkami gorske gorila ne preživijo. Neprecenljivo! Še zadnji pozdrav iz Ugande, Tomaž
Piše: T M