Še eno resnično lepo potovanje je za nami. Žal se zaradi (ne)dostopnosti do interneta med potjo nisem moogel javljati in tako pošiljam tole poročilo po vrnitvi, ko so se vtisi lepo uredili in ostajajo zgolj prekrasni spomini. Uzbekistan - dežela stepe, puščave (prekriva 4/5 celotnega ozemlja) in gora, dežela čudivitih, prijaznih ljudi in mogočnih mest, ki kot muzeji na odprtem pričajo o bogati zgodovini tega predela sveta, nas je resnično očaral. Potovanje smo pričeli v modernem Taškentu, glavnem mestu Uzbekistana, kjer smo takoj po pristanku postali milijonarji. Menjava evrov ali ameriških dolarjev v lokalno valuto (some) se odvija na cesti, saj "črni trg" odkupuje tuje valute po dvakratni ceni uradnega tečaja. Največji bankovec (5000 somov) ne odtehta vrednosti niti enega samega ameriškega dolarja in zajetne šope bankovcev smo tako komaj stlačili v popotne torbe. Taškent je danes moderno mesto, saj je po rušilnem potresu leta 1966 sovjetska oblast zgradila sodobno prestolnico s prostranimi parki, žuborečimi fontanami in impresivnimi vladnimi stavbami. Tudi stari del mesta je lepo obnovljen in že smo obiskali prve medrese, movzoleje in mošeje. Prisotnost islama (80% prebivalstva) se na ulicah komajda opazi, sa je nošenje burk in glasno klicanje k molitvi iz minaretov z zakonom prepovedano. Zvečer smo poleteli proti zahodnemu dele dežele in pričakal nas je "pravi" Uzbekistan. Hiva, Buhara, Samarkand, mogočna mesta na stari svilni poti, očarajo vsakega popotnika. Poseben vtis pa so na nas pustili domačini. Prijaznost in ustrezljivost je čutiti prav na vsakem koraku, kot da bi nekje na svetu še ohranili srčnost in predvsem človečnost, ki je v našem hitrem tempu vse manj prisotna. Uzbekistan, še se vidimo!
Piše: T M