Trudovci smo se pred dvema dnevoma vrnili iz prav prijetnih ruskih poletnih temperatur v vročinski val podalpske dežele. Saj ne da bi se pritoževal, saj je poletje in poleti naj bi bile visoke temperature. Tako da smo kakšen dan pogrešali to vročino. Pa ne mislim v Moskvi ali St. Peterburgu, ne. Zelo bi pa prišla prav med potjo, torej takrat, ko smo se 5 dni z ladjo vozili po čudoviti pokrajini, kjer smo lahko občudovali nedotaknjeno divjino in pa manjša ter večja naselja, še posebej lično urejene dače (ruske vikendice), okrog katerih se je bohotilo skrbno zasajeno cvetje in pa tudi kakšen majhen zelenjavni vrtiček se je lahko opazil. Namreč dače pomenijo povprečnemu prebivalcu (tukaj mislim povprečnemu po mesečnemu dohodku) velik doprinos pri prehrani družine. Danes še posebej, kajti sankcije se poznajo, ne na prvi pogled, vendar ko kakšno besedo več spregovoriš z domačini, se zelo hitro odprejo ekonomske rane političnih odločitev svetovnih voditeljev. Tako da se praktično ne ve, kaj in kako bo izgledal jutri, se pa že ve kdo bo zmagal na naslednjih volitvah. Ne smemo pozabiti, da je ruska duša podobna medvedji, če je ranjena, je nevarna. Vendar Rusi imajo zdravilo tudi za takše rane in ji pravijo vodka. To je posebno zdravilo, ki se brez recepta streže v posebnih odmerkih. Namreč, če želite naročiti 0,5 vodke (ali po domače štamperl), vam bo natakar odgovoril, da ne poznajo takše mere, ampak samo 0,3 ali pa 0,4. Ti seveda potrdiš 0,4, ampak glej ga zlomka, to pomeni 0,4 litra. Ja, je preveč za še tako ranjenega Slovenca, za rusko dušo je pa ravno pravi odmerek obliža na težko rano. Do naslednjič bodi pozdravljena Rusija, pa kakršna že boš, glede na to, da že veš kdo ti bo takrat vladal. Do svidanja, Čedo
Piše: Č B