Trudovci, ki se potepamo po vzhodni Turčiji, smo imeli prav razburljiv dan. Začeli smo ga se ob jezeru Van, na skoraj 1600 metrih nadmorske višine in temu primernemu jutranjemu hladu. Najprej smo si ogledali starodavni karavanseraj, se sprehodili po lokalni tržnici in preizkusili njihove datlje ter lešnike (ste vedeli da Turčija pokrije kar 70% svetovnih potreb po lešnikih?). Za kosilo smo si privoščili turško varianto pice (pravijo ji pide in lastijo si jo tako Turki kot Gruzinci in Armenci). Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali, so Boney M uglasbili besedilo dveh svetopisemskih psalmov. No, mi smo ob Tigrisu (obe babilonski reki, Evfrat in Tigris, izvirata v turških gorah) sedeli in popili odlično kavo, ter uživali ob pogledu na seldžuške minarete in ostanke mostu, ki so ga čez ta veletok dali postaviti že rimski imperatorji. V Hasankeyfu ljudje, podobno kot v Kapadokiji, žive v jamah, ki so jih vrezali v mehki vulkanski tuf in v eno takih bivališč smo šli v goste tudi mi. Nedaleč stran smo si ogledali čudovito in izredno staro cerkev sv. Jakoba iz 4.-5. stoletja, kjer so nam sirski kristjani zapeli liturgično pesem v njihovem materinem jeziku, Jezusovi aramejščini. Po večerji v našem hotelu, ki je v bistvu prenovljen, skoraj 1000 let star karavanseraj, smo si v Midyatu ogledali še dvorec, kjer snemajo turško telenovelo Sile. Fantastičen dan, jutri pa nadaljujemo pot po zgornji Mezopotamiji!
Piše: A G